Pojdi na vsebino

Stran:Scheinigg Narodne pesni koroskih Slovencev 1889.djvu/69

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

Ne obetajte.

(Kuhač II., 84.)

»Štímica vpíje, štímica gré;
To jé lih táka štímicá,
Kákor mójega póbičá,
Mójega póbiča pŕvegá.« 

»Odpri dečva kamrico,
Kakor je bla navada tvâ.«
»Kaj ti bom odpirala,
Ko te dečva ne poznam.« 

»Kaj bi me dečva ne poznala,
Ko sem bil prvi pobič tvoj.« 
»Kako bi to mogoče bilo,
Da bi ti moj pobič bil?

Ko je že minilo sedem let,
Sedem let, osmega pol,
Ko je moj pobič pokopan,
Noter v črno zemljo djan.« 

»Le povohaj mojo roko,
Kako po zemlji mi diši.
Kako bi ne dišala,
Ko je sedem let v grobi ležala.

Je sedem let v grobi ležala,
Sedem let, osmega pol.
Kaj si mi obljubila,
Da ne boš drugega ljubila?