Stran je bila lektorirana
Žalovanje po umrlem ljubčeku.
(Šafařík, Národopis 167.)
»Póbič mój je šél v planíno
Stréljat čúdno vsó zveríno.
Al' ga bo zverina vjedla,
Kaj bom dečva pobiča imela.«
Srečata ga dva medveda,
Ki sta pobiča vjedla.
Dečva je v potoku prala,
Je pritekla voda vsa krvava.
Še en malo je dečva prala,
Klobčič že pred njo priplava.
Klobčič pa je že poznala,
Ki je žogice mu delala.
Še en malo je dečva prala,
Pobič že pred njo priplava.
»Oje, joje moja glava,
Kam bom dečva pobiča djala.
V gartelč bom ga pokopala,
Rože bom po njem sejala.
Kedar bom dečva rožice plela,
Pobiča bom v žinji imela.
(Ziljsko.)
