Stran:Scheinigg Narodne pesni koroskih Slovencev 1889.djvu/67

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


»Ljuba dečva, cartana,[1]
Daj mi malo pušeljca.«

»Je že minulo sedem let,
Ko sem naredila pušeljc lep.

Pušeljc je že obletel,
Moj pobič je k žovnirjem šel.«

»Tvoj pobič je na vojsko šel,
Ne bode več nazaj prišel.

Saj sem jaz tam zraven stal,
Ko je tvoj pobič glavico djal.

Jaz sem klobčič nja pobral
In sem si ga na glavo dal.[2]

Ali nimaš dečva drugega,
Imej mene za pravega.«

»Sedem let sem čakala,
Sedem let bom žalovala.

Bom kupila suknjo židano,
Jo dala v cerkev žegnano.

Se bojo meše rihtale
Za mojega pobiča noj za me.«
 
»Si bila mi zvesta ljubica,[3]
Zdaj boš mi žena zakonska.
(Leše, Ziljsko.)

  1. Dobro jutro, deklica,
    Mi boš kaj dala pušeljca?
  2. In njemu ga pod glavico djal.
  3. Lepo zahvalim, deklica,
    Da si tak dolgo zvesta bilá.