Stran:Scheinigg Narodne pesni koroskih Slovencev 1889.djvu/70

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


Sedaj pa vendar drugega imaš,
Mene nič več ne poznaš;
Jaz sem obljubil vzeti te,
Te nisem vzel, sem prej umrl.

Zato me zemlja noče imeti,
Me Črviči nočejo snesti:
Zato sem moral sedaj vstati,
Pa s tebo se zglihati.«

Ne obljubujte pobi dečvam
Ne po noči, ne po dni:
Ne obljubujte dečle pobom,
Ne po noči, ne po dni.
(Ziljsko.)

Ne hodi na Laško.

(Odlomek.)
(Iz Vrazove zapuščine.)

Krámar je zjútraj zgódaj vstál,
Goré je klical ženó svojó,

Ženo svojo, lepo mlado:
Le gore vstani, kramarca.

Kramarca se mi izgovori,
Ki na beli posteljci sedi:

Kaj bom gore vstajala,
Saj ne bom s tebo rajžala: