Stran:Scheinigg Narodne pesni koroskih Slovencev 1889.djvu/57

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


»Lenka, ne hodi za meno,
Boš masa hudo imela.

Daleč midva porajžava,
Še vode ne bova imela.

Še vode ne boš imela,
Da bi svojega sinka umila.« 

Prideta k morji rujavemu,
Čir dečle noter mečljejo.

»Joj, naprej ne smem, nazaj ne znam,
Bom morala tu konec jemati.«

(Ziljska dolina.)

Zvesta bom ostala.

Kár sem póbič jáz prirájžal,
Só minúle léte trí,
Kedár to rájžo prémišljújem,
Solzéne só mojé očí.

Sedaj pobič jaz pa pojdem
Iz tega kraja na Tirol,
Tebe dečva sem navajen,
Pozabil te ne bom nikol'.
 
Žavber dečle sem navajen,
Žalostno srce zares:
Jo bom moral prepustiti
Le tem drugim španom črez.