Pojdi na vsebino

Stran:Scheinigg Narodne pesni koroskih Slovencev 1889.djvu/56

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

Z edno bo si svetila,
Ko bode v barko sedala;
 
Z drago bo si svetila,
Ko sinka bo povijala;
 
Z trečo bo si svetila,
Ko bode v postelj legala.

(Ziljsko.)

Vlačuga.

(»Vodnikov Spomenik« 180; Kuhač II., 205)

»Jaz pójdem póbič fríšno v žóvt.« 
»Jaz pójdem déčva za tebó.« 

Pavka prvič zapoje,
Lenka, že gori vstaja.
 
»Lenka, ne hodi za meno,
Boš masa hudo imela.
 
Daleč midva porajžava,
Še vinca ne bova pila.«
 
Pavka drugič zapoje,
Lenka že pokeč vkup spravlja.
 
»Lenka ne hodi za meno,
Boš masa hudo imela.

Daleč midva porajžava,
Še kruhka ne bova imela.«
 
Pavka tretjič zapoje,
Lenka že na konjca seda.