kaj pesmic, izmed kojih pa so bile nektere že preje tiskane. Da je mogla le-tá zbirka na dan, pripomagali so gospodje duhovniki in učitelji po kmetih, vzlasti g. J. Wang v Celovci in dijaki na celovški gimnaziji; slav. odbor «Slovenske Matice» je blagovolil Vrazovo zapuščino izdajatelju v pregled in porabo prepustiti. Vsem dotičnikom izraža nabiratelj najiskrenejšo zahvalo.
Pesni naše zbirke razkrojene so v tri skupine: prva sodržuje vse one, ktere pripadajo večinoma starejšemu pesništvu; v drugi nahajaš ljubimske pesmice iz novega časa t. j. štirivrstičnice ali poskočnice (viže, pleperce, fa lerče); tretje skupine vsebina pa je uredjena po raznih stanovih in typih narodnega života. Izmed starih jih je največ ziljskih. Da si jih je komaj 19.000, ohranili so Ziljani do najnovejših časov svoje šege, običaje in noše najmanje popačene. Istotako so radi popevali. St. Vraz priča, da se, kolikor on ve in zna, največ prepeva na Zili. Stare balade in romance so na Zili doma. Za Ziljani stojé Rožanje ožjega pomena, t. j. naseljenci zgornjega Roža, o kterih pravi koroška prislovica: »Rožan je pevec rojàn«. Najmanje pesnij
