čuješ po Podjunskem, kjer stanuje okoli 50 tisoč Slovencev v nepretrganih seliščih. Bržkone prouzročuje to čudno prikazen značaj podjunskega govora, koji ne ugaja petju tako, kakor ziljsko in rožansko razrečje. Štirivrstičnica je razširjena po vsem Koroškem; vendar se kaže, da hrani celovška okolica najbogatejši zaklad takih pesmic. One so jasen dokaz nemškega upliva, kajti poskočnice so pristna last južno-nemškega, izrecno bavarskega nemštva.
Zapisane so pesni prvega oddelka v pismeni slovenščini; v drugem in tretjem oddelku pa se rabi ali narečje dotičnega kraja ali oblika, ktero je nabiratelj od drugih prejel.
Uvrstil sem v zbirko tudi nektere umetne pesni (na pr. št. 4), ker so se udomačile v narodu, in nekaj drugih, zloženih v novejšem času, vzlasti zaradi tega, da vidimo razloček med starim in sedanjim narodnim pesništvom (n. pr. št. 715, 812, 819 i. dr.).
Gledé napevov smo po slovenskem Koroškem še jako na slabem. Vemo sicer, da je Vraz zapisaval tudi napeve; Majar mu je jih nekaj s Koroškega poslal. Vendar belega dne niso zagledali. Znani so nam torej samo isti napevi, ki je nahajamo ali v Aha