Pogatschnigg-u in dr. E. Hermann-u. Konečno pa naj bode pojav iz Korotana, da koroški Slovenci še živé vsaj v pesnih.
Mnogo so se že nabirale narodne pesni po Koroškem. Začel je St. Vraz, ki je prehodil dvakrat, l. 1837 in 1841, našo domovino, zapisujoč si narodno blago. Navdušil je Jarnika in Majárja, da sta se lotila nabiranja pesnij in druge narodne tvarine. V Vrazovi zapuščini, ki jo hrani »Sl. Matica«, nahajata se dva zvezka koroških pesmic, zapisanih po Majárju. Vzlasti temu gre največja zasluga in hvala, da se je rešila pogina in potomcem ohranila narodna poezija koroških Slovencev. Videč pa, da Vrazovo podjetje ne napreduje, objavljal je pozneje Majar sam izmed pesnij poslanih Vrazu iste, ki so se mu videle najlepše, po raznih časnikih in časopisih. Izdal je tudi v posebni knjižici cerkveno-narodne pesni z napevi vred. Za njim poprijel se je Janežič tega posla namenivši se izdati obširno zbirko slovenskih narodnih pesnij, prislovic in zastavic. Žalibog, tudi njegov trud si ni pridobil toliko potrebne podpore; izšla je samo ena knjižica l. 1852. V prvem letniku celovškega »Kresa« objavil je I. pl. Kleinmayr ne-