Stran:Osem inu sestdeset sveteh pesm.djvu/129

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


XXXII. PESM.

Od ſhaloſtne Matere boſhje.

1. Kam je nek’ tvoj lube ſginel?
O lepa med ſhename!
Tvoj lube kam se je uſdignel?
S’ t’bo iskat ’ga ozh’mo mi
Ta narlepsh’ se imęnuje,
Je lep bel, ’nu erdezhkaſt;
David od njega prizhuje:
De ’ma v’uſtah gnade zhaſt.

2. Vid’li smo’ga, al zloveku
Sdej on vezh podobn ni:
Vso lepoto je on slekl:
Ni vezh t’ſti, ktir’ poprej:
Nezh ni ſdrav’ga od verh glave
Do podplat’ njegoveh nog:
Shlaki, ’nu rane kryvave,
Otoki povsod okrog.

3. Vid’li smo’ga vmirajozh’ga
V’ sredi dveh reſwoinekov:
Shlishali smo ſdihajozh’ga,
Ke na pomozh je klizal;
Zhakal je, dokler ves ſmartram
Svojo dusho je gor’ dal.
Oh! tvoj lube, ino zartan
Syn na kriſhu je saſpal!

I