Stran je bila lektorirana
4. Kaj se je ta zhas godilu
V’ tvoj’mu serzu? o Mate!
Ta zhas se je ja! spolnilu:
De ta mezh te ſhalloſte
Tvoje dusho je presunel,
(Koker Simeon govory)
Sa Kraylizo t’ je ſturil
Marternekov bres kryvy.
5. ’Nu kok’ be tebe na rani!
En toku wodezhe mezh,
K’tir’ga sam spomin je v’ ſtanu
Nas reſranit’ tok’ delezh!
Nas tolkajn globoku ſwode;
K’ smo terdi, ’nu jekleni:
Kaj v’ tvoj’ dushi ſturil bode
Tok’ mehki, ’nu vsmileni;
6. Kom’ tedej te’ bom perglihal?
Shalloſtna pred vsem’ ſhenam’!
Kok’ tvojo britkuſt popisal?
O narlepsh’ med’ Divizam’!
Koker morje je globoka
O Mate! tvoja ſhalloſt,
Silnu vel’ka, inu shroka;
K’du ſgruntat’ njo ſna ſadoſt?
7. K’du tebe more potroshtat?
Ke troshta na dopuſtish;
