Stran:Osem inu sestdeset sveteh pesm.djvu/128

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

kuval: * ke sem v’ sebi obzhutila, * de je
mhze dusho prederl.

8. Spet sem JEſusa dobila; * al dushe vezh
v’njemu ni: * is solſame ’ga bom vmila,
k’ je polhen ran, ’nu kryvy * O de be
bil saj objokan * od nahvalleſhneh ludy,
ke je ſa njeh tolkajn ſmartran, * de zhlovek’
podobn ni!

9. O Jeruſalemske hzhyre! * kaj mi ozh’mo
ſdej ſazhet’? * prezh je vse nashe veselle;
 * ke je JEſus nam odvſet’. * Nozh, ’nu
dan bomo jokalli; * ke nas nezh na ſveselly,
 * is solſam’ bo meishalle * nashe
pytje, ’nu jędy.

10. O vi lubeſniv’ Chriſtiani! * imam ſhe
britkuſt ſadoſt’; na bodte taki tyranni, *
de b’ m’ gmirali ſhalloſt * s’vashemi velik’mi
grehmy * s’k’tir’ mi syna kriſhate,
’nu mene v’ britkuſt, ’nu revi * s’grenkem
ſhavzham shpiſhate.

11. Oh spoſnamo Mat’ ſhalloſtna! ſhallili
smo te’ ſadoſt’; * nozh’mo vezh’ bod’ nam
miloſtva! * dejli s’ nam’ tvojo ſhalloſt!
ſravn tud’ poniſhnu pros’mo, * deb’ ti
nash trosht, ’na pomozh * v’ vseh teſhavah,
dokler ſhiv’mo * narvezh: k’pride
ſadna nozh.