voſhene tropine kolikor je mogozhe istlazhijo, in méd ſkosi to perpravno ſilo puſtí ſtêzhi ſe v’ sanj perpravljeno poſodo.
Ako ſi pa hozhe kdo délo, med lozhiti, in zhiſtiti, perhraniti, ga sna zhbélam tudi v’ ſatéh dati, kakorſhniga pa ne morejo tako lahko, slaſti zhe je she ſtar in ſterjen, kakor ozhiſbeniga, vshivati.
˛Sberbin zhbélar ſe bo tedej s’ medéno klajo obóje te ſorte obilno saloshil, de bo mogel ſvojim zhbélam o vſih zhaſih in v’ vſih okoliſhinah, kakor ſe gre, pokladati, sakaj zhe je permoran zhbélam ſhe v’ njih simſkih ſtanovanji klaſti, mora to le v’ ſatéh biti, ker ſe zhbéle rasſtajaniga medú rade prevezh napijó, ſvoje ſkosi zelo simo sadershano blato od ſebe dajo, in tako panj snotrej ogerdijo.
Ako bi ſe pa permérilo, de bi ſe zhbéle savolj mrasa ne hotle is ſvojiga gnejsda vsdigniti, in na ſati, jim naſtavljene iti, naj ſe jim le v’ koritzu rasſtajaniga mlazhniga medú tje poſtavi, in prezej ga bodo diſhale, ſhtevilno na dan perſhle, in ſe prav veſélo goſtile.
Posneje v’ gorkejim vremenu naj jim klade kdo kakorſhin méd hozhe, bodo zhbéle vſak vezher ſvoj koſ povshile, ali pa méd v’
