Nar bolji sa klajo in nar dalje perhraniti bo méd, ako ſe od voſka odlózhi, kar ſe ſ’ kako préſho, ſhe bolje pa tako le ſtorí: V’ gorki, temni hiſhi ali v’ kevdru, kjer ni muh ali bravljinzov ſe oshamejo ſatovi v’ sato perpravljem jerbaſhizh; podenj ſe podſtavi poſoda, de ſe méd vanjo odtéka, in le prasne voſhéne tropine oſtanejo, ktere ſe snajo potlej ſhe oshéti, ali ſe pa mediza is njih kuhati, ali jéſih naredíti.
To délo pa ſe ponavlja tako dolgo, de ſe veſ méd sa klajo dobi, kteri ſe sadnizh kakor maſlo ſtèrdi, in vezh let dober oſtane, zhe ſe le v’ hladnim kevdru hrani, in miſh in bravljinzov varuje.
˛Suſhnih in toplih polétij méd je vſelej bolji in losheje perhraniti, kakor ſterd mozhérnih in merslih létin.
Per kladenji ſe perlije 4. ali 5. dél vode, ſe poſtavi v’ novim dobro nalizhenim lonzu k’ ôgnju, in méſha tako dolgo ſ’ paljzhizo, de je veſ raszejen in od zhebél lahko vshivan, na to ſe tudi mlazhin, pa ne vrozh, v’ koritiza slije, in da zhbélam k’ veſéli vezherji.
Méd ſe more tudi ſhe hitreje in losheje odlozhiti in ozhiſtiti; namrezh, zhe ſe ſatovi v’ ſkledi tako dolgo v’ gorki pêzhi puſté ſtati, de ſe sazhno tajati, ſe na to s’ rokami sdruſhnejo
