ſo vſe druge sdravila, po kterih ljudjé in shiváli sgubljeno sdravje ſpet sadobé, zhbélam pravi ſtrup in salégi vſelej v’ ſmert, sato sa bolne in ſlabe zhbéle ni druge pomozhi kòt zhiſt méd, kteri jih vſake bolésni osdravi in vſaziga sléga obvaruje.
V’ zhaſih potrebe in lakote dobé zhbéle, kakor druge shivali, tudi uſhí, ktere ſo pa tako majhine, de ſe s’ nagim ozhéſam ſhe ne morejo viditi; sgube ſe pa ſame ſpet, kakor naglo bolji paſha naſtopi, ali ſe pa zhbélam kakor gre klade.
§. 22.
Od zhbélne klaje.
Od zhbélne klaje.
Prid in dobizhek zhbélarſtva prav sa prav ſe ravna po tem, kakor ſe zhbélam klade. Kdor tedej ſvoje zhbéle le ſamim ſebi prepuſti, in jim ob zhaſu potrébe ne poklada, njegova zhbélarija ni mogozhe, de bi dolgo obſtala, sakaj pridejo zhaſi, de zhbéle sunej panju zlo nizh shivesha ne dobé. Tako zhbéle, zhe prav pridno letajo, in veliko obnoshine noſijo, od sazhetka ſpomladi do perviga ſadnjiga zvetja ne dobé toliko ſterdí, de bi mogle od nje shivéti.
