odneſli, de kaka druga zhbéla ne pride, in tega medù ne okuſi, ker je salégi ſtrup in zhes vſe nesdrav, zhe je prav ljudem popolnama neſhkodiljiv.
Zlo prasno ſatovje is taziga panju, in zlo léſ ali ſlama od njega je tako kushno, de ſe per zhbelarii ne ſme nizh vezh nuzati, temùzh pervo ſe mora ſtajati, in drugo ſeshgati, zhe hozhe ubraniti ſe, de ſe slég gnjilobe ne bo dalje saſadil. Tudi zlo proſtor v’ ulnjaku, kjer je gnjilobin panj lêshal, ſe mora dobro in zhiſto smiti, preden ſe ſpét drug panj nanj poloshí, ker bi bil drugazhi tudi novi roj od té kuge oſtrupljen. Vender pa ni tréba, kakor eni terdijo, zhebél gnjilobniga panju s’ nekakimi seliſhi kaditi, ali kopati; doſti je she, jih is gnjilobniga v’ prasin panj, v’ kterim ni nizh prasniga ſatovja pregnati. Le ſe morajo zhbéle gnjilobnih panjov ob zhaſu dobre paſhe pregnati, ker drugazhi pregnane v’ prasnim panji oſtati nozhejo.
Zhe pa gnjilobin roj ali ſvoj panj ſam sapuſtí, ali pa is noviga tudi v’ kteriga je pregnan bil, ſpét pobégne, tudi v’ novim panji ne ſme ſpet na ſvôje ſtaro méſto priti, temùzh ravnati ſe mora s’ njim kakor s’ novim rojem in ſe v’ ulnjaku na drug proſtor poſtaviti. Dalje
