Vſe drugazhe pa je s’ gnjilobnoſljo. Ta pa je nevarna Ta utegne zele ulnjake korizhati, zhe ſe zhbelar ne poſlushi ſhe bersh do zhaſa pravih pomozh, in ſi ne persadéva, kar je mogozhe, te kuge uſtaviti.
Gnjilobnoſt pride od vshitka nesdraviga medú, ali pa od premrasenja ali prehladenja salége v’ panji. Eni zhbélarji imajo navado vino ali pa druge vpjanljive pijazhe med paſhni med meſhati zhbélam, de bi, kakor pravijo, bolj korajsho soper ropnize imele. Tedej ſo ſami krivi te neſrezhe, ker je tak med ſzer zhbélam neſhkodljiv, salégi pa, zhe ſe s'njim paſe, je vſelej v’ ſmert.
Doſtikrat ſe perméri tudi, de po kakim roji naſtópi prezej merslo vreme, ktero zhbéle, ki ſo ſhe v’ panji oſtale, permora bolj vkùp ſtiſniti ſe, tako de ſe saléga na krajeh ſatovja premrasi, slaſti zhe je roj veſ nabrani med is panju s’ ſabo vsel, savolj zheſa ſo zhbéle taziga panju smiram bolj tihe, otoshne in ſlabe, tako de salégi potrebne gorkote ne morejo vezh obdershali, v’ kterim shaloſtnim ſtanu saléga mrasa in lakoti pomerje, in sadnizh gnjiti in ſmerdeti sazhne.
V’ sazhetku, dokler ſe gnjilobnoſt ne rasſhiri ſhe po vſim panji, ſi zhbéle vſe persadénejo
