Stran:Krajnski Cbelarcnik Jonke 1836.djvu/17

§. 6.
Od ulnjaka al bzhelnjaka.^[1]

Ulnjak, kteri ſmé po ſhtevilu zhbélnih panjev sdej vézhi, sdej manji biti, mora biti tako poſtavljen, de je tiſta ſtran, ko zhbéle vun letajo, prav proti poldnu obernjena, de ſolnze slo zél dan na brade panjev ſije. To ſtaliſhe ulnjaka je zhbélam slaſti sa ſpomlad potrébno, ker v’ tem hladnejim letnim zhaſu veliko, s’ roshnim praham teshko obloshenih zhebél, svezher is paſhe gredé pred ulnjakam trudnih dôli popada. Sdej, ako ſolnze ta proſtor ſhe obſije, ſpet isleté, in doſeshejo ſrézhno ſvoje domovanja, naſproti pa, zhe v’ ſénzo padejo, ſe ne more nobena vezh vsdigniti, temuzh na tiſtim méſtu morajo oſtati, kjer, zhe gre po nôzhi desh al ſneg, al zhe ſolnze drugi dan ne ſije, vſe poginejo, ker od mrasa oterpnjene zhbéle zhes 24 al 30 ur vezh ne dajo oshiviti ſe.

Tudi ſe mora per ſtavljenji utnjakov slaſti gledati, de ſo na zhbélam perjétnim kraji,

1. Na vſokim Gorenſkim bzhelnjak, ſzer ulnjak, zhbelnják.