IV.
Dan posledni dojde sila,
Priča David in Sibila,
Zemlja v prah se bo zvalila.
Vodnik.
Vsak med nami misli nase,
Ne prevdari tujih zmot,
De le njemu sreča vda se,
Dobro se mu vgladi pot,
In korist mu viši zrase.
Tode k čemu bo služila?
Spredej žuga pusta gnila,
Ti nakloni konca zlo;
Ko ti zgine up celó
Dan posledni, dojde sila.
Taka bila, slična bode
Stara skusba zanaprej,
Zgodbe struna pusto gode
Godernjaje zmir ko zdej,
Vedno slične so osode.
Sterta ena rogovila,
Hujši nova bo grozila;
Od začetka tak je teklo,
Kar ni grizlo, to je peklo,
Priča David in Sibila.
Govoré od paradiža,
Ne povejo kje je bil,
Himalajska cvetna niža,
Tak bramin bi scer terdil,
Svet pa vé, de ni brez križa.
Mi je vera se vterdila,
De bo dalej tak se vila,
Zmir naprej, poslednih dob
Vse dohiti grudna zob,
Zemlja v prah se bo zvalila.
