Če neviht se nakopiči,
Al grozé mu scer neslane,
Kakor pusti ropni tiči,
Krokar, orli, čuki, vrane,
Milo ga gospod zakliči!
Ako djanj v okrožni grivi
Zlob se ris pokaže sivi,
Uma svitlo sonce merkne
Noga plašnimu spoderkne,
Skaži milost Bog mu živi!
III.
V sercu mi veselje vtoni,
Sledni tiček svojo goni
Po Prešernovi.
Ki okrog po svetu lazi,
Zgodovine tok pozná
Znak poštenja na obrazi,
V sercu pravde čut imá,
Bazne zmote on zapazi.
Vešam glupi un se vkloni,
Druj beží pred senco v zoni.
Vidim tu in tam napake,
Brez koristi vse korake,
V sercu mi veselje vtoni.
Dvema niso misli slične
V prazni al prevzetni glavi,
Berznim sencam so dotične,
Pameti nasprotni zdravi,
Clo metuljčikam prilične,
Poj, žaluj, al solze roni,
Kliči, piši, glavo sloni;
Kar ničesar jih ne gane,
Pri navadi vse ostane,
Sledni tiček svojo goni.
