Vsaka stvar tedaj preverže
Se v ljubezen kar želím?
Sreča ta mi sledi vedno,
Al te dičim, al čertím?
Nezgoda.
Totim fantu se je čudno
V tem življenju mešalo,
Tu prezgodaj, tam zamudno
Mu naklombe prišle so.
Dobra vse medu in krasa
Bil bi on si osvojil,
Ako bil bi malo časa.
Uro le, se prej rodil
Čast junaška, slava bojna,
Bila bi cvetela mu,
Ker nikomur bolj dostojna
Dika vzetja ni gradú;
Tode ko je ravno smelo
Bil pripravljen že v naskok,
Je kričanje zaveršelo:
Mir storjen je, meče v tok!
Misli divo, ki jo ljubi,
Poročiti, zanj je clo,
Bogatejši druj zasnubi,
Koj naskriž je njemu šlo.
Pa bi bila ta ga vdova
Vonder le osrečila,
Tode mertev mišlen znova
Prišel je nenadoma.
Obogatil bil bi tudi
Blagotin Amerike,
Pa vihar nakrat se zbudi,
Ker že tik pristana je.
Srečno vonder sam jo vpihne,
Neki hlod ga obderží,
Breg dopleza, laglje dihne, —
Pa spoderkne, — se vtopí.
Šla naravnost bi v nebesa
Taka duša gladko pot,
Sredi zračniga pa plesa
