Stran je bila lektorirana
Izabó.
Dofêna vidiš? ne razločiš mar
Kraljeve znamenja?
Vojšak.
Vse v dimu je
In prahu. Zdaj ničesar ne razločim.
Jovana.
Moj gled mu gré. Bi jez na straži bila,
Nar manjši bi ne zgrešila stvarí.
Leteče race divje jez preštejem,
In nad oblaki sokola spoznam.
Vojšak.
Ob rovu je kaj strašna divja gnječa,
Naj hrabriši se tam borijo, zdi se.
Izabó.
In naša stavnica?
Vojšak.
Visoko veje.
Jovana.
Ah, de bi v polje skozi špranje zrela,
S pogledam vojsko vižati bi hotla.
Vojšak.
Kaj vidim! Oj! Naš vodja je obdan!
Izabó.
(Jovani hanžar nastavi.)
Umrí nesrečnica!
Vojšak
(naglo.)
Oprosten je
Od zadej Fastolf prime vražnika —
Junaško lomi v naj gostejši trume.
Izabó
(hanžar umakne.)
To reče angelj tvoj!
Vojšak.
Bežanje! zmaga!
Izabó.
In kdo beží?