Jovana
(naglo.)
Bežimo! Z vami grem, domú se vernem,
V očetovo naročje, v našo vas.
Luíza.
Daj! Pojdi z nami, pojdi!
Jovana.
Ti ljudje
Častijo dalječ me čez mojo vrednost!
Vi ste me vidli slabo in otročjo,
Me ljubite, me nimate za Boga!
Marjeta.
In ves ta blesk zapustiti bi hotla?
Jovana.
Od sebe veržem ta priskutni lišp.
Ki moje ino vaše serca loči,
In pastirica zopet biti hočem.
Vam služila za zadno deklo bodem,
S pokoro ojstro pokorivši krivdo,
De dvigala sim se čez vas ošabno.
(Trobente zapojejo.)
- Deseti nastop.
Kralj stopi iz cerkve v kronanskim oblačilu. Sorelka. Verh-
epiškop. Burgún. Dünoa. Lahir. Düšatel. Vitezi Dvorani.
- Ljudstvo.
Ljudstvo.
(zakričí večkrat o kraljevim koračenju proti sprednim stanu:
Bog živi kralja, Karla sedmiga!
(Trobente zapojó. Na kraljevo znamenje dvigneta obá klicarja palici
- in ukažeta omolknjenje.)
Kralj.
Moj dobri ljud! Ljubezni vaši hvala!
Po Bogu mi na glavo krona djana
Je pridobljena, osvojena z mečem,
S kervjo gradjansko žlahtno je oblita;
Iz nje pa mirno bode oljka klila.
Zahvala vsim, ki so za mene bili,
Ki proti meni, odpušanje vsim;
