Stran:Koseski Razne dela 2.djvu/297

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


Bog milost mi je skazal, in beseda
Kraljeva moja perva bodi — milost!
Ljudstvo.
Bog živi kralja Karla dobriga!
Kralj.
Po Bogu le, nar višjimu vladarju,
Dobívajo francozki kralji krone.
Mi pa prejeli smo jo vidama
Iz Božjih rok v obličju vsih narodov.
(Obernivši se k divici.)
Tu je poslanka Božja, ktera vam,
Razbivši breme tujiga zatretja,
Je dala kralja prirojeniga!
Imenu svet'ga Dioniza, varha
Deržave te, enako bodi njeno,
In slavi njeni se oltar napravi!
Ljudstvo.
Divici blagor, blagor rešnici!
(Trobente.)
Kralj.
Če si rojena kakor mi po starših,
Tak reci, kaj na svetu te osreči?
Če pa tam gor je domovina tvoja,
In žarke ti natore Božje kriješ
V podobi tej diviškiga telesa,
Tedaj nam uzmi iz očes odejo,
Pokaži se v svitlosti svoji, kakor
Te vidijo nebesa, de molivši
Častimo v prahu te.
(Splohno molčanje — vie divico gleda.)
Jovana
(nagloma zavpije:)
O, Bog! Moj oče!


Enajsti nastop.

Prejšni. Tibo d' Ark.

Različni glasi.
Njen oče!