Tibo d' Ark.
Si vidil jo nesrečno stvar? Si jo
Pogledal dobro?
Remon.
Prosim vas, bežva!
Tibo d' Ark.
Si vidil, kak so se ji noge tresle,
Kak nje obraz je bled in plašen bil!
Nesrečna stvar! zdaj čuti svoje stanje,
In zdaj je čas, de jo pogube rešim —
Ne smem ga gubiti!
(Hoče iti.)
Remon.
Kaj kanite?
Tibo d' Ark.
Prenagliti jo čem, iz prazne njene
Jo sreče pahnem; siloma jo k Bogu
Nazaj popeljem, k' se ga je odrekla.
Remon.
Premislite pazljivo kaj storite!
Ne pogubite lastnega detéta!
Tibo d' Ark.
Pogini truplo, de živí le duša.
(Jovana plane brez bandera iz cerkve, ljudstvo za njo pritisne, jo častí
- in kušuje njeno oblačilo, tako de jo nekaj časa ustavi.)
Glej! ona je! Iz cerkve plane bleda,
Iz vêže svete groza jo podi.
To je pravica Božja ki se zdaj,
Nad njeno glavo razodeva.
Remon.
Z Bogam!
Ne terjajte de bi vas dalej spremil!
Poln upa pridši, tuge poln odidem.
Hčer vašo zopet vidil sim, in zopet —
Globoko čutim — zopet jo zgubím!
(Obá odideta, vsak na svojo stran.)
