Bertran.
Kaj tukaj se mudimo? Spravimo
Se v cerkev k djanju svetim!
Marjeta.
Idimo!
Zna biti, tam de sestro srečamo.
Luíza.
Sej smo jo vidili. Zadosti je!
Vernimo se domú.
Marjeta.
Kaj? Prej ko jo
Pozdravimo in govorimo z njo?
Luíza.
Ni naša več; med knezi ino kralji
Je njeni sedež. — Kdo smo mi, de silimo
Nečimerno bahaje v njeno čast se?
Še naša bivši nam je tuja bila.
Marjeta.
Smo ji sramota? Alj nas zaničuje?
Bertran.
Nas ne sramuje se clo kralj francozki,
In je prijazno vsakiga pozdravil.
Nej bo še tako imenitna, slavna,
Kralj je le veči!
(Trombe in kotli se v cerkvi oglasijo.)
Klod Marí.
V cerkev idimo!
(Obernivši se proti zadnimu stanu zginejo v množici.)
- Osmi nastop.
Tibo d' Ark černo oblečen pride, Remon ga sledi in ga hoče
- zaderžati.
Remon.
Ogibajte se, oče d' Ark, tesnobe!
Tu radostne ljudi le srečate,
In vaša tuga jim kalí ta praznik.
Beživa, daj! iz mesta tega urno.
