Stran:Koseski Razne dela 2.djvu/221

Se verže tako krona proč? Nar slabši
Naroda tvôga da in krí in blago
Za čert, za mnenje, za ljubezen svojo,
Rasprè se vse, ko znamenje kervavo
Se puntanja zabliska pred očmí.
Rataj drevó pustí, kolovrat žena,
Z orožjem se previdi star in mlad,
Meščan zapali mesto svoje, kmet
Z rokama lastnima cveteče setve,
De ti nakloni škodo alj korist,
In voljo serca svojiga dopolni.
Ne prizanese sam, in prizanašbe
Ne upa, ko ga kliče čast, ko bije
Se za bogove, alj malike svoje.
Na stran tedaj usmiljenje to babje,
Ki persim se kraljevim ne spodobi!
Daj teči vojsko kakor je začela,
Ti nisi je nespametno zažgal.
Za kralja ljud se mora v smert podati,
To je osoda, zakon tak na svetu,
Francoz ne vé, in neče druziga.
Nevreden narod je, ki z radostjo
Ne dá za čast in slavo vse kar ima.
Karol
(svetovavcam :)
Ne čakati mi sklepa druziga —
Jez ne zamorem; Bog tedaj vas branil
Dünoa.
Na vekomaj oberni bojna sreča
Ti herbet, kakor ti deržavi svoji,
Kot sam si se, tak zapustim te jez.
Ne skupna moč britanska in burgunska,
Neserčnost pahne lastna te iz trona.
Rojeni vitezi so Francje kralji,
Ti pa plašún si rojen brez poguma.
(Svetovavcam:)
V nemar pustí vas kralj. Jez pa podam
Se v Orlean, v očetovo domovje,
V njegovimu posipu pasti hočem.
(Hoče iti, Sorelka ga vstavi.)
Sorelka
(kralju:)
Ne pusti v serdu ga od sebe! Ojstre
Besede ima, serce zvesto je