Ko goli zlat; on živo ljubi te,
Za tebe kri prelil je tolikrat
Daj, Dünoa! Recite de je naglost
Pravične jeze gnala vas predalječ.
Ti pa za zanesi zvestimu prijatlu
Besede britke! Urno sklenem spet
Nej serci vajne, preden nagla jeza
V pogubo vsih se vpali nevgasljivo.
(Dünoa gleda kralja odgovora čakaje.)
Karol
(Düšatelu:)
Mi gremo čez Loaro. Daj orodje
Na ladje znesti, vse in ročno!
Dünoa
(naglo Sorelki:)
Z Bogam!
(Se urno oberne in gré, za njim svetovavci.)
Sorelka
(obúpno roke vije.)
Če on odíde, clo smo zapušeni!
Za njim, Lahir! utolažite ga.
(Lahir odide.)
- Šesti nastop.
- Kralj. Sorelka. Düšatel.
Karol.
Tak je tedaj edíno dobro krona?
Je tako grenko se od nje ločiti?
O, jez poznam, kar težji se prenese.
Se vklanjati zapovedljivim dušam,
Ob milosti žíveti terdovratnih
Vazalov in prevzetnih samoglavcov.
To je britkost za žlahtno serce, to -
Britkejši od omage pod namembo.
(Düšatelu čakajočimu:)
Kar sim ukazal, stori!
Düšatel
(pade na kolena.)
O moj kralj!
