Deset v orožju z mano! sim rajatu posmeh,
Za sestro, za očetam, gre on — bo kopa treh.
Ko paša tak primaha odpertih zdaj do vrat,
Nasprotnika zagleda, ki serka vina slad;
Ta zgrabi hipno puško: „Dovolj sim turka zmel,
Le tebe, zver divjaška, prepozdno sim zadel!"
Izrekši sproži, — pošle svinc isti mu sedaj,
S kim ta očeta vsmerti, plačaje tak, nazaj;
Pomeri ravno v serce, ga skoz in skoz predre,
Arif na tla razprostren vmiraje kerči se.
Georgis, verli vitez, ko mah si turke mel,
Nar hujšiga, Georgis, pa ravno kar zadel,
Donela slavo tvojo bo Grecje vsaka stran,
Georgis, hrabri vitez, clo vnuku vnuka znan.
Izdana ljubezen.
Novogreška.
Ko sva poljubila se v noči,
Tu v prič nobeden ni stal,
Na nebu so zvezde blešele,
Kdo lučic bi mičnih se bal.
Pa zvezda iz neba je padla,
Valovju zatožila naj,
To veslu je reč razodelo,
Mornarju šeptalo to: Znaj!
Jasnejši mornar jo načerta
Z okoljšinam ljubici vso,
Zdaj pojejo v mestu po cestah
Kričaje vse deklice jo.
Kios.
1.
Pevic.
„Zdrami se! al sanj te tare,
Al zagrobne so prikazni?
Žalno stokaš, puhaš pare,
