Boja gnusoba gadolasata!
Hiše gostivne
Nedotíkljive vrata!
Varje prisega, Erinije hči,
Naj grozovitnejši boginja tmine!
- Drugi kor. (Behemund.)
V nedru se vnema mi serce serdito,
Stisnjena pest je pripravljena v boj,
Glavo Meduzino gledam očito,
Vražnika svôga priskuten roj.
Ali dovoljim besede mu slavo?
Komaj tolažim kipečo kri.
Slediti serdu bilo bi pravo —
Samo le varhinja tega grada,
Ojstra Erinija me straší,
Ino premirja Božjiga vlada.
- Pervi kor. (Kajetan.)
Modro zavedenje
Starosti vda se,
Pervi pozdravim, kér pameten sim.
(Drugimu koru.)
Dobro mi došel,
Ti ki z menoj
Čute enake
V sercu delivši
Tega poslopja
Varne bogove
V strahu častíš!
Kér se pomenkvata kneza pokojno,
Mira besede menujva dostojno,
Tudi med sabo prijazno midva,
Rahla beseda junaku se vdá.
Ko pa se srečava zunaj na planim,
Strašni poboj ti kervavi naznanim,
Jeklo bo pričalo, čiga veljá.
- Celi kor.
De! — ko se srečava zunaj na planim,
Strašno kervavi poboj ti naznanim,
Jeklo naj priča, čigava veljá.
- Pervi kor. (Berengar.)
Tebe ne studim! Ti nisi mi vrag!
Naju je ista zemlja rodila,
Tujiga roda sta una dva.
