Stran:Koseski Razne dela 1.djvu/308

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


Topovje konj'ki, peštvo, druge sile,
K zmagavnemu so caru prestopile.

Tak Moskovi sloboda je oteta
Prihodnosti do dne strašnejšega,
Do dobe zmot, do hujšega še leta,
Ki smelši silniga protivnika
V sramoto grji trešniti obeta,
V pokvaro večji, v globočino zla;
Prekuc glavarju z visokosti čela,
Vsem drugim tresk — al čudonosna strela.

Tak vrgla zdaj je kobre pest osode,
Bežati kralj je moral noč in dan,
Po pustem, lužnem, čez dereče vode,
S krvjó oblit iz lastnih, tujih ran,
Jih pade tma branivših beg nezgode,
Očitanje pohlepa dik nastran
Pustijo vsi v tej noči tužni, ljuti,
Das' reče vsak, kar misli, sodi, čuti.

Ubit je konj, Gijeta dá mu svôga,
Objemši sam na ruski zemlji smrt,
Ta dirja z njim veliko milj okroga,
Pa pade tud od žeje, truda strt,
V gošavi zdaj prvotnega še loga,
O blesku ogenj daljnih ruskih črt,
Ki ožji zmir pretijo ga obdati,
Počitka kralj je moral si iskati.

Je to korist, je to naroda slava,
Za kteri ljud veselo vse vam dá?
Drží ga komaj kviško še narava,
Pod hrast visok tovarštvo ga peljá,
Skelé ga rane, trudno kima glava,
Umira moč, on mraza trepetá,
Pregreta krí v posredji tem le kratkem
Ne dá mirú mu najti v spanji sladkem.

Tak žalostno je bilo za-nj te dôbe,
Poguma to mu v srcu ne podrè,
V napadu tem težav, nesreč in zlobe
Pokorne so nadloge volji vse,
Trpljenje, trud, grozivne. vse gonobe,
Kar scer na zemlji pusto, grenko je,
Vse vkloni se ti duši tako zmožni,
Ko pred ob sreči polki mu podložni.