Stran:Koseski Razne dela 1.djvu/288

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


Odgovori ji na to, smehljaje medeno se, Kipris:
Nikda ne bilo bi prav, odbiti zaprosbe enake,
Ker ti na sercu ležiš visokiga boga Kronida.
Rekši iz nedra podá ji krasni pojas čudoviti,
Združene v kterimu vse so bile ljubezni milote;
Silniga žara pohot, hlepenje, ukusa igranje,
Prosbe priliznjene kip, ki glavo premami clo modro,
Tega molivši ji tje besede omeni sledeče:

Uzmi ga! v lonu ga skrij, pojas ta nezmerne veljave,
Miki so v njemu vsi skup, s tim steče ti vsaka gotovo,
Kar ti pohot prebudí, in kar zadobiti namenjaš.

Sladko nasmeje se zdaj ponosno gledavna Junona,
Skrije čarobni pojas pod persima čudne lepote.
Una v dvorano hití, Kronidova hčí Afrodita,
Hera pa splava na mah iz više Olimpa po zraku,
V pervo Piérjo dospè, ter krasne Emátie gore,
Snežne višave potem Trakajcov jahavnih ugleda,
Vednoma prosto leté, nikdar dotikaje se zemlje;
Švigne iz Atosa zdaj, valovju se morskimu bliža,
Lemnos otočni dovrè, posestvo junaka Toása.
Morfeja najde na tem, ki smerti priličen je brate,
Stisne mu desno ročic izrekši besede sledeče:

Morfej, o silna krepost, ki vžuga ljudí in bogove,
Ti si opiral me prej, opiraj me zdatno še danas,
Bom ti hvaležna navek za tako speljano poslužbo.
Bistre zatisni očí Kronidove v spanje oterpno,
Koj ker objemal me bo, in družil se z mano v ljubezni.
V dar sim odločila ti sedalce, ki vedno bo novo,
Čistiga zlata izdelk, moj šantovi sin je Hefestos
Umno polikal je v blesk in pružico tikama zdelal;
Tak pri obedu počíl z nožicama, z glavico bodeš.

Morfej, počitka oblast, nasprot ji sledeče izusti;
Hera, visoka gospá, rojena Kronidu po silnim!
Drugiga, kteri bi bil, vladavniga boga, uspavam,
Tudi šumečih valov Okéana bi se ne anal,
Toka, ki vse je rodil, ki vsemu živetje ohrani.
Samo Kronidu ne smem, gromovniku, bližati prej se,
Dokler ne kliče me sam, de spavati misli, mi reče.
Nekda, kraljica, na led, na polzni, si že me speljala,
Tistiga dneva ko sin Kronidov, izverstni Herakles,
Šel je iz vojske domú, razdjal ko je Ilio slavno.
Ja sim omamil ga bil, orožje vladavniga boga,
Rah mu objemši život; Alcidu ti kvar si navlekla,
Morja i vetra si serd nasprot mu dervila vsi h krajev,