Stran:Koseski Razne dela 1.djvu/287

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


Duri de nikdo ni znal odpreti zavarvanih lično.
Toto se v izbo podá, i vrata blešeče zaklene.

Ude mikavniga koj telesa očisti z ambrozjo,
Mane in derga potem ter maže vse krogoma člene
Z oljem duhtečim okrog, ki vsako dišavo preseže,
Ki, de le malo zmajè se v domu Kronida neskončnim,
Hipno vse kroge svetá napolni z mamivno vonjavo;
S tem si namaže život, preplete, uredi si kite,
Lica i čela okolj blešivne si kodre popravi,
Krasne, leskeče, ki se na glavi mogočni vertijo.
Vzame obleko potem ambrozje puhtečo, — Atena
Tkala ji umno jo je, z obrisi okinčala čudno —
Sponke na persih zapnè, pod kojim igrajo ji nedra,
Pas pa ki skup to derží, je lišpala stotina čopkov.
Svitle si vtakne sedaj v ušesi demantne uhane,
Trojna je zvezda odsev teh biserov redke lepote,
Lica blešeči zavoj pokriva kraljici Olimpa,
Krasni, popolnoma nov, ki sveti od sonca živejši,
Vtakne nožice potem sijavne v nebeške sandalje.
Bivši doveršeno to, uredeni lišpi na udih,
Urno iz izbe prispè, pokliče iz družb Afrodito,
Same ko vidi de ste, ji to le začnè govoriti:

Hčerka, bi hotla mi ti dopolniti željo edino,
Jezo pozabiti zdaj, de v bitvah Ahajcu pomagam,
Ker ti, nasprotniku bran, Trojancu le slavo naklanjaš?

Odgovorí ji na to Kronidova hči Afrodita:
Hera, ti boginja dik, supruga i slava Kronidu!
Reci mi, kaj de želiš, naganja me serce de vbogam,
Ako speljavna je reč, in meni mogoče de speljem.

Zvito, kovarno potem ji boginja Hera omeni:
Draga, posodi mi pas, ki serce ti sleherno vjame,
Bodi si serce bogá, al bodi-si serce človeško.
Iti namenjena sim do meje redivne te zemlje,
Vidla Okéana bom, in zibko, in Tetido mater,
Ki sta v poslopju nekdaj me milo učivši gojila,
Kamor je Reja takrat otela me, bil ko v globine
Strašniga brezdna pregnan Kronidu po hujšim je Krones;
Te dva obiskati grem, ju vmiriti, ak bo mogoče.
Dolgo razdvojena že med sabo po britki sovražbi
Studno ogibata se objema i postlje zakonske.
Ako mi steče, de ju s prijazno besedo potažim,
Nagovorim, de se spet objameta žarne ftubezni,
Vedno me bosta potem častila prijatlico milo.