Stran:Jenko Vaje 2.djvu/64

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


Blizo pri vratih bil,
Tvoje sim glase pil,
Z njimi serce pojil
Vbogo serce.
        
Kljuko prijemala,
Skor jo pritisnila,
Vender ni upala
Roka moja.

Solza je padala,
Lice namakala,
Ti je nis' vidila
Lite zastonj.

*


Kaznovana tercjalka.
Spisal. S. Jenko.


Neka tercjalka je študente, ki so pri nji stanovali, vselej prav zgodaj na noge spravila, i potlej v cerkev šla. Galiču se je to prav sitno zdelo; sklenil je, se nad njo maševati. Nekega dne pred petemi vstane, se obleče, da je bil ves že napravljen, ko gospodinja budit pride. Gospodinja pri enih vratih proti cerkvi gre, Galič pa pri drugih ravno tje i se v ipovednico, ki je tek vrat stala, spravi. Kmalo tercjalika do cerkvenih vrat pride, se do tla pripogne i milo zdihne: „O moj Bog! Ali smem nevredna grešnica v ta tvoj sveti tempelj stopiti?” Baba nak! ji strašen glas na ušesi zadoni, da se od strahu zgrudi i napol glasno izdihuje: Oh, Bog se me vsmili, velike grešnice! Vem, da nisim vredna, ker snoči