Stran:Jenko Vaje 2.djvu/65

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


še nisim ubila tri bolhe, ko vem, da bi bile rade živele, i bi bile meni lahko za pokoro služile. Komej se pobere i domu prekrevsa, kjer je več tednov bolna ležala, dokler ji ni ves strah s potom vred iz kože šel. Da so študentje nad tem zjutrej mir imeli, si vsak lahko misli.

Stran je bila lektorirana


Kratkočasnica.

Spisal. F. Erjavec.

(Slabo oblečen in obezan kmet pride v officino enega brivca).

Brivec: O le pojte v božjim imenu! Kam bi človek prišel, ko bi vsakemu kaj podaril. Na zadnje bi mogel sam beraško palico v roke vzeti in ...

Kmet: O, saj vas ne prosim vbogajme, sim le prišel, da bi mi zob izderli.

Brivec: Prav rad, pa vidite, da to velja pri meni eno dvajsetico. Če jo imate, se pa vsedite na ta stol.

Kmet se vsede in brivec mu izdere zob. Kmet vstane, odpre povlekelc in pritira vun nekaj umazanega papirja.

Na tu imate pa se plačajte!

Brivec: Oho oče, to je bankovec za 100 goldinarjev!

Kmet: Da, da le zamenjite ga, in dajte mi nazaj, kar mi gre.

Brivec malo pomisli, nato mu da bankovec nazaj in mu reče:

Tu imate bankovec in pojdite si hlače kupiti, da bodo pa lepše, jim dodajte tisto dvajsetico.

Kmet nekaj memra in se zgubi iz brivnice.