ovčice tamkej pasel? Ne, ne, posvetne kvante izpod mojega peresa ne bodo tekle.
Vem, kaj je storiti, učene bukve bom pisal. Tacih bukev še ni nič med Slovenci. Če ne bo dosti v glavici bom pa od druzih, postavim od Nemcov, pofulil, sej bo to tudi Slovencom v prid, ker bodo saj koristne reči v domačim jeziku brati zamogli. Čast i denar bom žel, da, da, učene bukve bom pisal.
Kdo pa bo moje bukve kupoval? Jih bo li veliko Slovencov, kteri jih bodo razumeli? Kmetje komej davke plačujejo i jim nič ne ostaja za bukve, kterih ne razumejo. Kakor se kaže, tudi po ti poti ne bo nič v suho mošnjico priteklo. Čast brez zlata je muka. Ne, ne, učenih bukev ne bom pisal.
Kaj je zdaj storiti? O ljubi Bog. Tukej stojim kakor v začetku, Herkul na razpotju, i na zadnje vendar ne vem, bi li pisal, ali bi ne.
Kaj je pa to? Saj bo listek kmalo poln. Ko sim se sam sabo pričkal, sim že toliko spisal, da je za eno nedeljo v Vaje zadosti. O sreča, še nikoli nisim toliko en bart, vam, ljube Vaje, daroval.
Tesnoba
(Jenko)
Ko se na nebu zarja spne,
Me skerb i dvom obide;
Kdo ve, ko solnce v zaton gre,
Kdo ve, kaj jutri pride?
