Stran:Jenko Vaje 2.djvu/128

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje
Stran je bila lektorirana
se najde v vsacim bobku, ampak le v taistih, ktere okoli dve leti stari kozlički po popušajo. Čudno je, da v bobkih starih kozlov in koz ni tudi v bobkih od mladih kozlic keberčka najti ni.Dolgo, dolgosim mogel to izpaziti in sim si veliko truda prizadjal. Šele pred enim letom sim resnici na sled prišel.

Zdaj sim pa že sestavil životopis keberčka, ga tudi štiriindvajsetkrat večjega narisal in vse to bom z natančnjim popisom razločnosti Akademii na Dunaj poslal, da bode berž ko je moč, natisnjeno in da pojde po širnem svetu oznanjevat mojo slavo. O veselje, kakeršnega si bogatinec s kupi denarja kupiti ne more!

Pa nate, tu imate keberčka, katerega sim sam obljubil. Stem besedami stopi kmizi, vzame majhno steklenico v roke, oslini majhin čopič in izvleče enega keberčka.

O zaprite, zaprite naglo okno! če ne ga bo sapa vzela, in če bi ga potem ne najdel - strašna misel! Ko jaz okno zaprem, vzame bucko, prebode ž njo majhin trivoglast listek popirja, ga namaže na enim voglu z gumitom, prime keberčka in ga počasi in varno nese na papir, ga poravna, mu berke zaviše in noge skeči.

Tako! zdaj je shranjen, zdaj je pa na vam, da bote pazili, da ga ne zgubite, ali mu kake nožice ne zlomite, ker škoda bi bilo. O ne skerbite, gotovo bom nanj pazil, kot na svoj naj večji zaklad.

No to bi bilo zdaj dobro; zdaj vam imam pa še marsikaj pokazati. Vidite, ravno tu imam pred sabo mušico, ki sim jo lansko spomlad iz gnojne jame potegnil.