Stran:Jenko Vaje 1.djvu/91

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


i tudi spričbe; teh nikdar pri sebi ne nosim, kaj bi bilo, ko bi jih zgubil, al' ko bi mi jih dež zmočil, al' kaj druzega tacega, kaj bi vi rekli, saj bi mi gotovo ne verjeli, de sim jih zgubil. – toraj zmirej rajši to gotovo ravnam, i jih zaprem. Te pak sim še bolj skerbno, kot vsake zaperel, ker so take, de še nikdar take. Začudili se bote, ko vam jih bom pokazal, vse drugače boste o meni mislili.

Že dobro, že dobro, rečejo striček, ti si venderle en verli mladeneč, – jaz ne vém koliko bi dal, ko bi ti nehal za dekletami postopati; le pomisli Milko, saj se to s tvojim prihodnjim stanom ne brati, pusti toraj norčije i bodi pameten! —

Kolikokrat vam bom še mogel zagotoviti, rečem hitro in kakor enmalo nevoljan, de sim se vsimu temu že zdavnej odpovedal, pa saj se bote kmalo sami tega prepričali. — Zdaj imam pa še eno prošnjo, ktero mi bote gotovo radi spolnili. Preden sem iz Ljubljane šel, pride prijatel, i mi jame tožiti, de nima ne dinarja v žepu, ker mu starši niso kar nič za popotnico poslali, i me prosi, mu saj kaj majhnega posoditi, ali pa nekaj beličev za druga leta od njega kupiti. Posoditi mu nisem hotel, ker ne