Pojdi na vsebino

Stran:Jenko Vaje 1.djvu/125

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

Tudi nesrečno Katarino so kmali pokopali — in združila se je s predragim Kazimirom za zmiraj. — — —

Mladenič na zeleni gori.

(zložil Simon Jenko)

Ti gora vkljubvaš starosti stoletni.
Na tebi ne pozna se časa ost,
Ko verne se na zemljo čas prijetni
Nekdanjo zlije čez - te spet mladost.

Cveteča prešnje gledala narode.
Cveteča vidla si njih cvet in pad,
Častila nisi ti moči vsode,
Še zdaj, kot nekdaj ti obraz je mlad.

I, ah, mladeneč, ki po tebi hodi,
Ki bije mu serce tako gorko.
Le kratek tek znabiti še prehodi,
I biti mu serce bo nehalo.

Lesjak in mlada opica.

(spisal Venceslav Bril.)

Stara opica prebivala je v hladnem, senčnim berlogu vroče Afrike in v njim sadje in druziga