Stran je bila lektorirana
De ona skerbna matica
V zibeli goni sinčika. —
***
Stojí, stojí tam lipica,
Pod lipico je senčica,
Pod senčico je matica,
Pri sebi ima sinčika.
'Z njegà puhtí mladosti plam,
Poguma serca jasni znam;
Spod čela v verhu žarnih lic
Oči mu sveti blesk strelic.
Vse v njem je mik in gan in gib,
Vdajavnost žlahtna vivnih šib;
Od glavice do berznih nog,
Iz udov čverstih vse en zlog.
Veselja serčniga izvir
Mu jemlje stank in molk in mir;
Verti se vedno, skače le,
De njega zdravje vidi se.
In mati polna radosti
Za njim podaja zor oči,
Pokliče k sebi in v roke
Ga stisne na gorko serce;
