Stran:Glasi domorodni.djvu/94

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana


In zraven glasno tak zapoje:

„Oj serčno ljubo dete moje,
Dete zalo, drago dete
Serca mojga žlahtni kras!
Čuj besede moje svete,
Čuj pomembni njihni glas:

Glej ko širna se steguje
Lipa, staro že drevo,
In perjazno povábljuje
Nas pod hladno senčico.

Ona kliče Slave sine,
Dedov svet je čula njih;
Kliče 'z daljne domovine
Za rešenje svoje jih.

Kliče vse nas, kar le šteje
Mati svojga naroda,
Svojga debla širne veje
Svetla vsiga daljniga.

Mati naša ni tak revna,
Je bogata vsih zalog;
Je ponižna, je pohlevna —
To je vzrok le nje nadlog;

Naša mati, slavna mati,
Toljkanj ima krog sinov;