Stran:Glasi domorodni.djvu/92

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana



De ti vreden sin postaneš
Splošne, slavne matere;
De se zbudiš, de se ganeš,
Kadar v službo hoče te.

De jo ljubiš, de jo braniš
Sile zlih sovražnikov;
De nje slavo krog oznaniš
V daljne kraje nje sinov. —

Daj zato mu mili Bože,
De se krepi, ko drevo,
De se zali, kakor rože,
Domovini zvest če bo.

Ak po ptuje se prevari,
De se zanj plakala bi,
Naj ga roka tvoja vdari,
Tvoja moč ga zapusti!“

Tak preljubo mati poje,
In navdaja dete svoje. —

To vidi bleda lunica,
To vidi jasna zorica,
To vidi sonca žarni svit,
De zmir krog njega mora bit';
De vedno poje tamkej le
Domače sladke pesmice,