Stran:Glasi domorodni.djvu/55

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


Prostost.

O veselim jutra zoru
Hodil sim po hišnim dvoru,
Kar jo tiček perskaklja;
Ah ni mogel perleteti,
Se mu mora milo zdeti,
Zderta je perutica.

Matica za njim peršviga,
Posvari ga, mu pomiga,
Kam de revček naj hití.
Kak se spenja, kak skakuje,
Milo, milo kak žaluje,
De obéh perutic ní!

Kupe zerna zdaj zagleda,
Jih obskakje, jih obseda,
Kupce krog in krog obgre;
Pa mu matica zapoje:
Varuj, varuj dete moje,
De kdo ne zasači te.