Stran:Glasi domorodni.djvu/54

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


Blisk obžari stermo peč višave,
Grom pretresa žile sive glave,
Piš podí razpenjeno vodo;
In Savica, hči kraljeva,
Pribobní in pesem peva:
Hrabrosti slovenske konc ne bo!

Kak pod šumnim slapam kamnje pleše,
Ki ga val od terde stene kreše,
In v vertincih urno suče krog!
In Savica, hči kraljeva,
Pribobní in pesem peva:
Rod slovenski brani ljubi Bog!

Blisk povgasne, grom strašivni mine,
In nebo zdaj čisto čez doline
Se razspenja, hladni diha pih;
In Savica, hči krajeva,
pribobní in pesem peva
Od prelepih časov svobodnih.

Že počiva mirno vsa narava,
Od Savice preč čolniček plava,
Zadnjič šlišim zdaj še pesmico,
Jo Savica, hči kraljeva
Pribobné razglasno peva,
Od Slovenje slavno pesmico.