Pojdi na vsebino

Stran:Glasi domorodni.djvu/22

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

Večno.

(Poleg Tegnerja.)

Svet z mečem osvoji si viter močan,
Čast z njim gre, kot orli dereči;
Alj meč mu begoči je hitro razdjan,
In orli padejo leteči.
Gotovo pačni, kar si moč zadobí,
Ko veter v pušavi se hitro zgubí.

Resnično ostane. V nevarnosti kót
Dobí si z žarečim očesam,
Kazaje po zemlji otemnjeno pót
Velí nam prot večnim nebesam.
Resnično je večno; in večno sloví,
Od roda se rodu naprej zasadí.

Pravično je večno. Se prime, plodí,
Če tudi vihar kak pridere;
Hudobno če tudi si svet obderží,
Se pravo še lahko izbere.
In ko se preganja z goljfivno močjó,
V objem naj se persi mu tvoje odpró.