Stran:Glasi domorodni.djvu/123

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


In hitro kot megla
Morivka se zgubí
Z moriša splašena,
Kar more v beg spustí.

Gospod pogrešel je
Ženo zaročeno;
Koj mu po glavi gre,
Kaj de pomeni to.

In pošle hlapca tje
K preljubi Ančikí,
De zve, zapazi vse,
Kar v hiši se godí.

Vse hlapec spolni prav,
In ko je videl vse,
Gospino clo spoznal,
Domu koj verne se.

Pove to berž zvesto
Jezika gladkiga,
De bilo je strašno
Povest poslučat’ ga;

Gospóda de obraz
Postane mertvobled;
Serce mu stresa mraz,
Divjá njegà pogled.