Stran je bila lektorirana
Ko se od rok do rok
Kozarčik krog verstí,
In šum in vriš in stok
V pokojno noč verší:
Odide hitro preč
Iz grada vun gospa;
Korak jo zlo hiteč
Po bregu v dol pelja.
Ustavi pazno se
Pred majhno hišico,
In tiho notri gre
Clo v spavno izbico.
Otroka vidi — sad
Moža nezvestiga — ;
Po sercu kakor gad
Ji jeza poigra.
In nagloma zlato
Zagrabi iglico,
Zabije jo močno
V otroka glavico. —
Zlo mati meče se,
Se sanja ji strašno,
De ji vmoriti če
Detešce nje nekdo. —
