Stran:Glasi domorodni.djvu/122

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


Ko se od rok do rok
Kozarčik krog verstí,
In šum in vriš in stok
V pokojno noč verší:

Odide hitro preč
Iz grada vun gospa;
Korak jo zlo hiteč
Po bregu v dol pelja.

Ustavi pazno se
Pred majhno hišico,
In tiho notri gre
Clo v spavno izbico.

Otroka vidi — sad
Moža nezvestiga — ;
Po sercu kakor gad
Ji jeza poigra.

In nagloma zlato
Zagrabi iglico,
Zabije jo močno
V otroka glavico. —

Zlo mati meče se,
Se sanja ji strašno,
De ji vmoriti če
Detešce nje nekdo. —