Stran:Glasi domorodni.djvu/124

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


„O žena, ti pošast!“
Kričaje dere se,
„Osvete huda strast
Naj zdaj okrepi me!“

Ko neba hitri blisk
Leti v gospeni hram
Iz ust kriči mu vrisk,
Strašno cepta z nogam’.

Gospo prešine strah,
Zgubi morivka moč;
Gospod poskoči plah
Grozivno kričajoč:

„Prišel je kazni čas,
Za−te ni več moj grad!“
Poprime jo čez pas,
Telebi jo v prepad.

Ko neba hitri blisk
Pustí moriša hram;
Iz ust doní mu vrisk
Strašno cepta z nogam’.

Žvepljeni plamni žar
Po gradu stresa ’z rok;
Zažge se hitro var
Svetí v neba oblok.