Pojdi na vsebino

Stran:Glasi domorodni.djvu/124

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

„O žena, ti pošast!“
Kričaje dere se,
„Osvete huda strast
Naj zdaj okrepi me!“

Ko neba hitri blisk
Leti v gospeni hram
Iz ust kriči mu vrisk,
Strašno cepta z nogam’.

Gospo prešine strah,
Zgubi morivka moč;
Gospod poskoči plah
Grozivno kričajoč:

„Prišel je kazni čas,
Za−te ni več moj grad!“
Poprime jo čez pas,
Telebi jo v prepad.

Ko neba hitri blisk
Pustí moriša hram;
Iz ust doní mu vrisk
Strašno cepta z nogam’.

Žvepljeni plamni žar
Po gradu stresa ’z rok;
Zažge se hitro var
Svetí v neba oblok.