Stran:Dolinar Mnoge svete pesme.djvu/130

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran ni lektorirana


125


Jesuſa proſimo, De mu grehe odpuſti,

Njemu ga srozhimo, Ker je polni miloſti;

De savol britkoſti

In meſa ſlaboſli, Tamkje najde paradish, Ker je voljno noſil krish.

Lubi! ne jokajte Sdej prevezh po ranjkimu,

Proſhnje poſhilajte K' Jesuſu preſladkimu,

V tem naj ſe pokashe

§ad lubesni vaſhe, Ktera tamkje vaſ sedin', Na nebeſhki viſozhin'.


II.

Prelubi! vſe na ſvetu mine,

Premoshenje, ſlava, zhaſt, Beshi, ko ſenza zhes doline

Vſe veſelje, trupla ſlaſt. Ko bliſk na nebu, naglo sgine,

Kar nam dela kratki zhaſ, §e sdajzi vdere v posabline,

Nizh vezh ne tolashi naſ.

Ta mosh je dolgo zhaſa hiral,

Zhutil v' ſeb' bolesen to, In s zhaſam ſvetu odumeral,

Opominjan sa nebo; Sa pot leto ſe je perpravil,

In ſe ſklenil s' Jesuſam, Le na-nj saupanje poſtavil

In odpuſtil supernkam.