Stran:Dolinar Mnoge svete pesme.djvu/131

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran ni lektorirana

126


3. Pa tudi vi mu odpuſtite,

Kdor je na-nj kaj jesen bil, $Iaboll njegova posabite,

To je Jesuſ naſ uzhil. Poſvetno vſe je odletelo,

Le oſtal je kak ſpomin, Njegov' ſerze bo kopernelo,

Dekler s' Bogam le sedin'.

4. Kerſhanſka duſha le sdihuje

Po desheli vſe ſladkoſt', §e s' Bogam sdrushit' potrebuje

Po ti shaloſtni britkoſt'. Sato Boga lepo proſimo,

Zhe je ſhe kaj sadershan, Ga Jesuſu perporozhimo,

De bo sdaj v' nebo peljan.

5. O Bog! ti vſim isvirk shivlenja,

Ozhe polni miloſti! O hitro reſhi ga 's terplenja,

Proſimo v' ponishnolii. Dobrotliv s' ſabo ga sedini

Ker po tebi hrepeni, De v' lubi blashni viſozhini

S' tabo vekomej shivi.

6. Vezh let ſo ranza mati bili

V miru v' ti poboshni hiſh', Jjo ſvoje, pa tud' naſ lubili,

Kdo le tega rad ne ſliſh? Sveſto ſo v zerkev to hodili,

V ta tolashbe polni kraj, Poboshno sa vſe naſ molili,

To je vſe minulo sdej.

7. Is ſerza ſmo ſe ſemkje sbrali,

§premlovaje njih telo, De bi jim sadno zhaſt ſkasali. Ker je nam per ſerz' britko;